Je najdražja začimba na svetu, saj gram stane okrog 10 dolarjev.
Izvor rastline je zavit v skrivnost, najbrž pa je žafran doma iz južne
Evrope in jugozahodne Azije, kjer so ga gojili že pred 3500 leti,
upodabljajo pa ga tudi stenske slike v starodavnem Knososu na Kreti.
Droga se danes skoraj v celoti pridobiva iz sterilne v jeseni cvetoče
rastline v južni Španiji in Grčiji. Obstajajo različne prodajne oblike,
še posebno »crocus naturalis«, kjer so 20-40 mm dolge posušene svetlo
rdeče cvetne brazde pričvrščene na svetlo rumene kratke vratove, in
»crocus electus«, izbran izdelek iz čistih brazd, obstajajo pa tudi
brazde v prahu.
Uporabni del
35-50 mm dolge
svetlo rdeče cvetne brazde, ki molijo iz sredine rožnatega žafranovega
cveta. Ta ima tudi tri rumene prašnike, ki pa so brez vonja in okusa, a
približno enake barve kot dišeče in okusno rumeno barvilo v brazdni
notranjosti, ki je s prostim očesom nevidno in se sprosti le v stiku s
toploto, alkoholom ali v kislem okolju. Rumeni so vsebujoči
karotenoidi, zlasti krocin. Tudi prašnike včasih prodajajo kot barvilo.
Pravni položaj
Po slovenski zdravilski zakonodaji spada v kategorijo H, ki ima enak pravni položaj kot hrana.
Nefarmacevtska raba
V
kuhi izboljša jedem vonj in okus, z njim začinijo različne jedi, med
njimi riž ter ribje in piščančje meso, najbolj pa se rabi za barvilo za
kolače in likerje, pa tudi kozmetične izdelke in zdravila.
Zeliščna raba
V
preteklosti so mu pripisovali pomirjevalne, protikrčne in
spolno-dražilne lastnosti. Rimljani so ga tudi namakali v vinu, da bi
preprečili mačka po krokanju, in ga nosili kot okras na glavi. Bil je
uradno zdravilo v 16. in 18. stoletju, na začetku 19. stoletja pa so
začeli dvomiti o njegovi zdravilni učinkovitosti.V ljudski medicini se
še tu in tam rabi za pomirjanje, proti trebušnim krčem in naduhi,
vendar brez očitne učinkovitosti, žafranovi izvlečki pa so še vedno
sestavina nekaterih tako imenovanih »švedskih grenčic«.
Odmerek za odrasle
Ni primeren za pripravo čaja. Največji dnevni odmerek za odrasle sladokusce je poldrugi gram in naj se ne bi presegel.
Novejša dognanja
Droga
danes ni več zdravilsko pomembna, uradno jo uporabljajo le še zunanje v
pripravkih proti zobnim bolečinam pri otrocih. Glede na poskuse na
živalih vsebovani krocetin nekoliko zniža krvne maščobe in holesterol.
Stranski učinki in strupenost
V
večjih odmerkih je zelo strupen. Smrtni odmerek je 20 g, zastrupitveni
znaki pa se pokažejo že prej. V veri, da spodbudi gladko mišičje, so ga
nekoč napačno rabili kot sredstvo za splav, običajno v odmerku 10 g v
mleku. Že pri odmerku 5 g pa se pojavijo pikčasto krvavenje na koži,
globoko črno odmrtje nosnega tkiva, ki jo spremlja primanjkljaj krvnih
ploščic in trombina, pomembnih za strjevanje krvi, ter nenadna srčna
slabost s padcem krvnega tlaka in sečekrvnostjo. Dodatni znaki so lahko
bruhanje, krvavenje v maternici, krvava driska, kri v seču, krvavenje
iz nosu, ustnic in vek, kakor tudi napadi omotičnosti in odrevenelosti,
prav tako pa se lahko pojavi zlatenici podobna porumenitev beločnice,
kože in sluznic.
Prepovedi in opozorila:
Ker
je droga zelo draga, se na tržišču pogosto pojavljajo njeni ponaredki,
to velja še posebno za žafranove cvetne brazde v prahu. Za ponarejanje
uporabljajo med drugim indijski žafran, papriko in ognjič.
Lekarniško mnenje
Droga
je lepa, dehteča, okusna in draga, primerna za začimbo in živilsko
barvilo, a za zdravilo praktično ni uporabna zaradi šibke zdravilnosti
in majhnega razpona med zdravilnim in strupenim odmerkom.
Misel
Drago kot žafran.
Najdražje zdravilo je nezdravilo, ne glede na ceno.
Avtor: Janez Špringer, mag.farm.