Uporabni del
Korenina.

Raba v prehrani
Ponavadi se ne rabi v kuhi. Svet Evrope ga razvršča v skupino naravnih začimb N2, ki se lahko dodajo živilom v majhni količini, z mogočo omejitvijo zeliščnih sestavin v končnem izdelku, a za baldrijan še niso določene. V Sloveniji spada v kategorijo Z, ki omeji njeno rabo na registrirana zdravila.

Zeliščna raba
Pomirja miselni, čustveni in telesni nemir, pomaga proč od živčne napetosti, razdraženosti, neučakanosti in nesmiselnega premikanja, napoti pa k zbranosti, počitku in spanju. Blaži tudi črevesne krče in odganja vetrove, lajša migrenski glavobol in bolečo menstruacijo, pomirja nemirno razbijanje srca, pomaga obvladati stresne okoliščine, razbliniti plahost in strah ter katerokoli namišljeno bolezen.

Odmerek za odrasle
3 do 5 gramov droge se prelije s poldrugim decilitrom vrele vode, pokrito pusti stati 10 do 15 minut in precedi. Sveže pripravljen napitek se pije 2- do 3-krat na dan in pred spanjem. Čajna žlička droge tehta približno 2,5 grama.

Novejša dognanja
Raziskave na živalih potrjujejo baldrijanove pomirjevalne lastnosti, pripisujejo jih tako eteričnemu olju kot valpotriatom, v prvem je valerenova kislina najučinkovitejša spojina, zavira osrednje živčevje podobno kot znano sintetično zdravilo fenobarbiton, vzeta skupaj z njim pa podaljša spanje. Zavira encimski sestav, odgovoren za presnovo gama-aminomaslene kisline v osrednjem živčevju, množina slednje se zveča, zmanjša se osrednja živčna dejavnost, to pa ima pomirjevalni učinek. Podobno naj bi delovali tudi valpotriati in njihovi presnovki, nekateri prek osrednjega živčevja sproščajo mišice, preprečujejo njihove trzaje, širijo srčne žile, ki izboljšajo prekrvitev srčne mišice, uravnavajo srčni ritem in zvečajo njegovo moč, drugi delujejo protikrčno neposredno na gladke mišice. Valerianovo olje izgubi protikrčne lastnosti po vnosu v telo. Poskusi na celičnih kulturah kažejo, da so valpotriati, med njimi najbolj valtrat, citotoksični, strupeni za celice, ker zaradi sposobnosti alkiliranja zavirajo sintezo jedrnih kislin DNK in beljakovin. Na drugi strani pa po vnosu v telo strupenosti niso mogli potrditi, ker niso obstojni niti v kislem niti v alkalnem okolju in se najbrž ne vsrkajo iz prebavil v kri v zadostni množini.
Mutagene lastnosti, strupene za dedno zasnovo, naj bi imeli tudi nekateri valpotriatni presnovki, baldrinal, ki nastane iz valtrata, in homobaldrinal, ki nastane iz izovaltrata.
Številne dokumentirane raziskave pri ljudeh opisujejo baldrijanov pomirjevalni in blag uspavalni učinek tako za ljudi, ki dobro spijo, kot za tiste, ki trpijo za nespečnostjo. Izboljšali so se različni subjektivni kazalniki spalnih motenj, na primer spalna odzivnost, pogostost prebujanja, nočna trzavost, notranji nemir in napetost ter kakovost spanja, niso pa se spremenili objektivni spalni kazalniki, na primer možganska električna dejavnost, prav tako ne jutranja zaspanost in spominjanje sanj. Skupaj s šentjanževko je bil učinkovitejši od sintetskega zdravila diazepama po dvotedenskem zdravljenju plahosti pri 100 bolnikih. Skupaj s hmeljem, kafro in cereusom je bil 84-odstotno zdravilno uspešen pri 2243 bolnikih s srčno-žilnimi motnjami živčnega izvora, tudi povezanimi z občutljivostjo na vremenske spremembe in nizkim tlakom, krvni tlak se je blago zvečal, srčni utrip pa upočasnil. Prav tako je dokumentirano njegovo pomirjevalno delovanje skupaj s hmeljem.

Stranski učinki in strupenost
Niso znani. Na celičnih kulturah so sicer ugotovili, da so vsebujoči valpotriati strupeni za celice in dedno zasnovo, vendar je klinična pomembnost izsledkov dvomljiva, saj so te spojine zelo neobstojne in se zvečine razgradijo med pripravo zdravilne oblike, najkasneje pa v prebavilih po zaužitju. Eterično olje ne predstavlja nobenega tveganja pri zdravljenju z dišavami.

Prepovedi in opozorila
Baldrijanovo delovanje za osrednji živčni sestav lahko stopnjuje zdravilski učinek drugih pomirjeval, alkohol pa naj ne bi krepil baldrijanovega učinka. Varnost med nosečnostjo in dojenjem ni potrjena, zato raba v teh okoliščinah ni priporočjiva. Baldrijanova sorodna vrsta v. wallichi je znana po tem, da povzroči splav in vpliva na menstruacijski ciklus.

Lekarniško mnenje
Raziskave na živalih in pri ljudeh potrjujejo učinkovitost baldrijana kot blago pomirjevalo in uspavalo. Pomirjevalno delovanje se pripisuje tako eteričnemu olju kot valpotriatom, slednji pa v telesu nimajo bistvenega učinka, saj v čajnem napitku in tinkturi razpadejo, vzeti v trdnih zdravilnih oblikah pa se zvečine razgradijo v prebavilih; najbrž so učinkovite nekatere njihove razgradne spojine, pa tudi še neraziskane sestavine. Zaradi prej omenjene neobstojnosti bi stežka uresničili tudi svojo strupenost za celice in dedno zasnovo.

Misel
Zdravilo bi gotovo prineslo zdravje od zunaj, če bi slednje bilo tam, tako pa kot prijatelj lahko le ujame v zrcala tisto, kar ne tiči pregloboko v bolniku.