Rastlina je do 3 metre visok trnast grm, doma je v Evropi, zahodni
in osrednji Aziji ter severni Afriki, udomačila pa se je tudi v Severni
Ameriki. Pri nas cveti od maja do julija, dozori pa septembra in
oktobra. Do 8 cm široki rožnati, redko beli, dišeči cvetovi so
razporejeni posamezno ali v češuljah z malo cvetov, od petih čašnih
listov so trije urezani. Ko plod dozori, čaša ali odpade ali se njeni
listi upognejo navzdol. Birni plod je do poldrugi centimeter širok,
jajčast, redko okrogel, gladek in rdeč, sestavljen je iz votlega
cvetišča, ugreznjenega v cvetno os, v njem pa so oreški, mali trdi
plodovi s po enim semenom, ki so sveži gladki, z oranžno liso na
priostrenem koncu, spremljajo pa jih beli lasci.
Uporabni del
Zrel,
odprt, posušen birni plod, pokrit z lasci na svoji notranji površini,
ponavadi brez oreškov. Najpomembnejša sestavina je vitamin C, z
vsebnostjo tudi do 1,7 odstotka v svežem plodu, vsebuje pa tudi
pektine, čreslovine, sladkor, rastlinske kisline in provitamin A ter
zelo malo flavonoidov in antocianov. Oreški omenjenih sestavin nimajo.
Raba v prehrani in pravni položaj
Iz
svežih plodov z odstranjenimi plodiči se lahko pripravi zelo okusna in
z vitaminom C bogata marmelada. Danes se uporablja droga zaradi kislega
okusa za zajtrkovalni čajni napitek, običajno se meša s cvetom
hibiskusa in se pogosto prodaja v filter vrečkah kot osvežilni čaj brez
opredeljenega zdravilnega namena. Po slovenski zdravilski zakonodaji
spada v kategorijo H, ki ima enak pravni položaj kot hrana.
Zeliščna raba
V
ljudskem zdravilstvu so šipkovi plodovi dopolnilno zdravilo pri
primanjkljaju vitamina C, ki ga mnogi imenujejo kar protikužni vitamin,
ker zveča odpornost, prepreči in zdravi prehlad, gripo in druge bolezni
z vročico, pomaga pa tudi ob krvavečih dlesnih, koristi slabokrvnim
nosečnicam in doječim materam ter odpravlja utrujenost in splošno
oslabelost. Po izročilu plodovi tudi blago ženejo na vodo, a je
diuretični učinek sporen, imeli naj bi ga tudi plodiči oziroma poparek
zdrobljene oreškove droge, ker pa se ne ve, kaj naj bi v njej tako
učinkovalo, se ta zdravilna raba ne more priporočiti. V fitomedicini je
šipek sestavina nekaj pripravkov za ledvice in mehur ter krepilnih
sredstev.
Priprava čaja
Krop se prelije čez
dobre pol žličke (2 g) zmečkanih plodov, pusti stati 10-15 minut in
precedi, čaša napitka se popije nekajkrat na dan. Napitek naj ne pride
v stik s kovinami, ker le-te pospešijo razpad vitamina C.
Novejša dognanja
Večletna
analiza čajev na zahodnem tržišču je pokazala, da le redko vsebujejo
0,3 odstotka vitamina C, kot to zahteva nemška farmakopeja. Švicarji so
dejstvo upoštevali in v svoji farmakopeji ne predpisujejo več zahteve
za najmanjšo vsebnost vitamina C, Francozi pa zahtevajo najmanj 0,2
odstotka.
Stranski učinki in strupenost
Zdravilska tveganja niso znana.
Prepovedi in opozorila
Šipkovi
plodovi brez plodičev so dobrodošel dodaten naravni izvor vitamina C v
prehrani, a nezadosten za samostojno nadomestno zdravljenje njegovega
primanjkljaja, saj ga v priporočenem napitku lahko pričakujemo le okrog
5 miligramov.
Lekarniško mnenje
Ker
zdravilna dejavnost droge temelji predvsem na vitaminu C, njegova
vsebnost pa je majhna, oziroma v njej hitro upade, ne moremo
priporočiti zdravilske rabe, ki je odvisna od njegovega zadostnega
odmerka, uživanje šipkovih izdelkov kot živilskega dodatka, bogatega z
vitaminom C, pa je najprej skrb živilske industrije. Seveda ni nobene
ovire za šipkovo rabo kot samostojnega okusnega napitka in za
izboljšanje okusa v čajnih mešanicah, celo priporočamo jo, posebno še v
okoliščinah, denimo prehladu, ko je treba popiti dovolj nadomestne
tekočine v obliki toplih napitkov.
Misel
Lekarnar stehta dobro misel, ki leži med težo potreb in lahkoto razkošja.
Avtor: Janez Špringer, mag.farm.