Uporabni del
Zel.

Raba v prehrani
Svet Evrope jo razvršča v skupino naravnih začimb N2. To pomeni, da se sme dodati živilom v majhni količini, le njena sestavina hipericin ne sme preseči desetinke miligrama v kilogramu končnega izdelka. Izjemoma ga lahko bonboni vsebujejo 10-krat več in  pijače 20-krat. Pri nas spada v kategorijo Z, ki omeji njeno rabo na registrirana zdravila.

Zeliščna raba
Je psihotropno sredstvo, vpliva na duševno dejavnost. Je sedativ, pomirja, anksiolitik, odpravi tesnobo in razblini strah, ter antidepresiv, odžene potrtost, malodušje in brezvoljnost. Zato se rabi za izboljšanje razpoloženja, zvečanje duševne in telesne zmogljivosti ter volje do dela, posebno pri ljudeh preobčutljivih na vremenske spremembe in ženah z duševnimi težavami med meno, odpravlja pa tudi spremljajoče pojave, na primer slabo splošno počutje, izgubo teka in nespečnost. Po ljudskem izročilu se rabi notranje še proti bolečinam v živcu, vnetju vezivnega tkiva in išiasa, migreni ter močenju postelje, zunanje pa za celjenje ran in opeklin. Je tudi pogosta učinkovina homeopatskih pripravkov, zdravil, sestavljenih iz sledov zdravilnih snovi.

Odmerek za odrasle
Čajni napitek, pripravljen kot poparek iz 2 do 4 gramov droge 3-krat na dan.

Novejša dognanja
Raziskave na živalih kažejo, da spodbudi odpornost proti kužnim klicam. Vsebuje več antibiotikov, med njimi hiperforin in imanin, ki so proti nekaterim, na primer na koži pogosto kužni Staphylococcus aureus, učinkovitejši od kemoterapevtika sulfanilamida.  Flavonoidi in katehini uničujejo viruse, virus influence na primer od 83 - 100- odstotno.  Amentoflavon  deluje protivnetno in zdravi razjede. Vsi flavonoidi blažijo bolečine. Izvlečki imajo psihotropne lastnosti in odpravljajo potrtost. Hipericin jo odpravlja po mehanizmu zaviranja encima monoaminoksidaze, v majhnem odmerku tudi pomirja in krepča. Biflavonoidi in hiperforin pomirjajo osrednje živčevje.  Imanin z neposrednim učinkom na ožilje zniža krvni tlak in zveča hitrost in globino dihanja. Vodni izvleček  nekoliko zveča maternično napetost. Čreslovine blago zapirajo. Antrakinoni ne odvajajo. Ne vpliva na jetrne encime in množino pomembnih kovin v jetrih, kot so baker, železo in cink, zato ni računati na medsebojno delovanje z drugimi zdravili iz tega razloga. Ne povzroča jetrnih poškodb. Hipericin  je fototoksičen, po zaužitju lahko povzroči alergično reakcijo na koži osvetljeni z žarki UV  po še ne natančno znanem mehanizmu. Substance sorodne hiperforinu, izolirane iz sorodnih vrst, delujejo uničevalno za celice raka debelega črevesa.
Naredili so tudi nekaj nadziranih raziskav pri ljudeh. Po šentjanževki je šlo na bolje petnajstim duševno utesnjenim, potrtim in neješčim ženskam. Čajna mešanica šentjanževke z baldrijanom je bila uspešnejša od sintetičnega zdravila diazepama po dvotedenskem zdravljenju tesnobnosti pri sto bolnikih. Čajna mešanica šentjanževke, kamilice, mete, trpotca in repika  je odpravila bolečine in plitke krvaveče razjede na vneti želodčni in dvanajstnični sluznici pri 34 od 35 bolnikov.  Šentjanževka se uporablja zunanje in notranje za zdravljenje vitiliga, kožne bolezni z razbarvano kožo. V Rusiji z 20- odstotno tinkturo zdravijo kožne okužbe. Hipericin deluje proti virusom HIV,  ki povzročajo aids in povzročiteljem hepatitisa  C, vnetja jeter.

Stranski učinki in strupenost
Poročajo, da se je po pitju čajnega napitka razvila preobčutljivostna reakcija na koži izpostavljani soncu. Povzročila jo je tudi zel pri govedu in ovcah. Eterično olje draži kožo in sluznice. Citotoksične sestavine, uničevalne za celice, so bile izolirane iz sorodnih vrst.

Prepovedi in opozorila
Čezmerni odmerki lahko motijo zdravljenje z zaviralci monoaminooksidaze, vrsti zdravil zoper potrtost. Laboratorijski poskusi kažejo, da se po šentjanževki le blago zveča maternična napetost. Zaradi pomanjkanja podatkov o strupenosti in zaradi zmnožnosti povzročiti preobčutljivostno reakcijo na osvetljeni koži se  med nosečnostjo in dojenjem odsvetuje,  iz istega razloga tudi na sploh ni priporočljiva čezmerna raba.

Lekarniško mnenje
Kemična sestava je dobro proučena. Izsledki o farmakološki učinkovitosti delno upravičuje zeliščno rabo, učinkujejo zlasti hipericin in flavonoidne sestavine. Ugoden učinek zdravljenja se pričakuje po 10-14 dneh, če po 4-6 tednih še vedno ni znakov izboljšanja, ga je treba prekiniti. Hipericin je tudi zmožen sprožiti fototoksično reakcijo, zato po pitju šentjanževke in njenih pripravkov odsvetujemo sončenje ali obsevanje z žarki UV. Šentjanževo olje – oljni izvleček v olivnem ali sončničnem olju ali olju pšeničnih kalčkov – , ki se uporablja zunanje za zdravljenje ran in opeklin, ne vsebuje hipericina, rdeče pa je zaradi lipidnih sestavin.

Misel
Zdravilo je svetal klic k izhodu iz temnega hodnika. Kdor mu ne prisluhne, ga pogoltne tema. Kdor se naveže nanj, ne ugleda ljubega obličja. Zdravilo je sredstvo, zdravje je cilj.