Je do meter visoka večletna rastlina, ki rase po vlažnih travnikih in gozdnih jasah po vsej Sloveniji, prepoznavna je po škrlatno rdečih cvetnih glavicah, sedečih na dolgih pecljih.

Za začimbo se rabi le mala strašnica (S. minor), ljudsko zdravilstvo pa pripisuje zdravilnost tako koreniki in koreninam kot zeli zdravilne strašnice.

Fitokemično so raziskani le podzemni deli, ti vsebujejo čreslovine, flavone in saponine, sveži pa tudi eterična olja in vitamin C.
Farmakološki poskusi na živalih in klinični pri ljudeh niso bili opravljeni, čislano notranjo zeliščno rabo zoper različna krvavenja, denimo iz zlate žile, debelega črevesa, maternice in ledvic ter krvavem bruhanju lahko podkrepimo z navzočimi čreslovinami, posebno še z metilelagno kislino, vendar zdravila nedoločene učinkovitosti niso primerna za resno zdravljenje, ob neprepoznani bolezni pa načeloma sploh kakršnakoli zdravila. Kot dopolnilno zdravilo in v manj zahtevnih bolezenskih okoliščinah, ko bolnik sam prevzame odgovornost za zdravljenje, odsvetujemo čezmerno jemanje, nosečnicam in doječim materam pa ne priporočamo niti siceršnje rabe, namreč zaradi velike vsebnosti čreslovin, in ker niso  na voljo podatki o strupenosti. 

Nespecifično drisko je pametneje zdraviti z bolj preizkušenimi zdravili, krčilne lastnosti zdravilne strašnice pa lahko uporabimo zunanje za izpiranje vnete ustne sluznice, dlesni in žrela, za kopanje hemoroidov in polaganje obkladkov na nezahtevno vneto kožo manjše površine.

Pripravimo prevretek iz dveh jedilnih žlic čaja, a je nasvet malo uporaben, saj droge zaradi opuščene rabe ni na zdravilskem tržišču. Poznavalci si jo sicer lahko pripravijo sami, nepoznavalci pa ne bodo nič prikrajšani, če bodo segli po ustrezni zdravilski zamenjavi.

Misel
Zdravilne zasluge ostanejo, le zdravilna raba je minljiva. Brezskrbna rast zdravilne strašnice za nekdanje zdravilske zasluge!