Doma je po vsej Evropi, severni in zahodni Aziji in prinešen v
Severno Ameriko. Rastlina se v celoti nabira v naravi, droga pa nima
skoraj nobenega tržnega pomena.
Uporabni del
List.
Pravni položaj
Slovenska
zdravilska zakonodaja, ki po zdravilski zahtevnosti loči tri skupine
zdravilnih rastlin, ga razvršča v srednjo skupino Z, ki ima enak pravni
položaj kot registrirana zdravila, ki se ne predpisujejo na recept.
Zeliščna raba
Droga
in njeni pripravki blažijo krčne bolečine in glavobol pri prebavnih
motnjah živčnega izvora, spodbudijo tek ter lajšajo bolečo menstruacijo
različnega izvora. Skupaj z drugimi drogami zdravi bolezni dihalnih
poti, denimo prehlad in naduho, odpravlja motnje v delovanju jeter in
trebušne slinavke, odvaja žoč, krepi živce, spodbudi spanec in prepreči
duševni nemir. Omenjena zdravilnost ni preverjena. V ljudskem
zdravilstvu je bil najprej znojilno, diuretično in izkašljevalno
zdravilo, sveže liste pa so polagali na rane in vneto kožo.
Odmerek za odrasle
Krop
se prelije čez 2 do 3 žličke (1-2g) droge in po 5 do 10 minutah
precedi, skodelica napitka pa se popije dvakrat do trikrat na dan.
Novejša dognanja
Znojilne in protibolečinske lastnosti naj bi imeli petasin in drugi seskviterpenski alkoholi.
Stranski učinki in strupenost ter prepovedi in opozorila
Repuh
vsebuje v vseh rastlinskih delih zelo spremenljivo količino
pirolizidinskih alkalolidov z nenasičenim jedrom, za katere vemo, da
poškodujejo organe, še posebno jetra. Na poskusnih živalih so dokazali
tudi njihovo rakotvornost in strupenost za dedno zasnovo. Vsebuje jih
tudi nekaj drugih evropejcem znanih zdravilnih rastlin, med njimi zlati
grint, boraga, gabez in lapuh; ameriški slamnik pa vsebuje
pirolizidinske alkaloide z nasičenim jedrom in je varen.
Lekarniško mnenje
Zaradi neutemeljene učinkovitosti in premajhne varnosti navadnega repuha ne priporočamo za zdravilo.
Misel
Lekarnarjeva prizanesljivost do zdravil je omejena z neprizanesljivostjo bolezni do bolnika in bolnika do lekarnarja.
Avtor: Janez Špringer, mag.farm.