Uporabni del
Korenina.

Raba v prehrani
Svet Evrope jo razvršča med naravne začimbe N2, ki se lahko dodajo živilom v majhni količini, z možno omejitvijo zeliščnih učinkovin v končnem izdelku, a za rabarbaro še niso določene.  Rabarbarini listni peclji se uživajo kot hrana, pri nas se kiselkast kompot običajno pripravlja iz vrtne rabarbare, katere korenina pa se zaradi šibke učinkovitosti in potrebnih večjih odmerkov  le redko  uporablja v zdravilne namene. Po slovenski zdravilski zakonodaji spada v kategorijo Z, ki omeji njeno rabo na registrirana zdravila.

Zeliščna raba
Po ljudskem izročilu se uporablja tako proti zaprtju  kot proti driski. Slednja raba je pogostejša, posebno še, ko zapeko spremljajo zlata žila in poškodbe na zadnjiku ter po operaciji na danki. Odvajalne lastnosti so koristne za odpravljanje jetrnih in žolčevodnih motenj, zato je  tudi sestavina čajnih mešanic za odvajanje žolča. Raba proti driski se opušča. Zaradi grenkega okusa antrakinonskih glikozidov se majhne količine alkoholnih izvlečkov droge rabijo kot stomahik, sredstvo za  želodec, pri nas je ena izmed sestavin Švedske grenčice.

Odmerek za odrasle
Proti driski desetina do petina grama, proti zaprtju pa gram do dva v droben prah zmletih korenin s skodelico vode.

Novejša dognanja
Podobno kot pri krhliki in seni delujejo antrakinonski glikozidi s svojimi  presnovki v debelem črevesu, ker spodbujajo krčenje črevesnih mišic in jačajo črevesno gibljivost, zaradi katere se blato potiska naprej, postaja mehko, odvajanje pa pogostejše. Učinek se pojavi po 6 do 12 urah. Droga vsebuje tudi čreslovine, te pa zapirajo. V manjših odmerkih prevladuje učinek čreslovin in  zapira; v večjih odmerkih pa učinek antrakinonov in odvaja. Del čreslovin deluje zoper bolečine in vnetje enakovredno kot analgetika in antiflogistika aspirin in fenilbutazonon.

Stranski učinki in strupenost
Po zmernih vzetkih antrakinonov niso znani. Čezmerni odmerki povzročijo  drisko, čezmerno jemanje pa kronično zaprtje in odvisnost, ki  zaradi izgube vode in soli, predvsem kalija, pripelje do črevesne ohromelosti in zmanjšane učinkovitosti. Rabarbarini listi  naj se ne bi uživali, ker so strupeni zaradi visoke vsebnosti oksalne kisline. Znan je primer anafilaktične oziroma takojšnje preobčutljivostne reakcije po zaužitju rabarbare.

Prepovedi in opozorila
Antrakinonske spojine niso primerne za bolnike s črevesno zožitvijo ali neprehodnostjo, ker lahko poškodujejo črevo, prav tako ne, ko je vnet slepič in ob drugih črevesnih vnetjih. Zaradi reflektornega zvečanja prekrvitve organov v mali medenici lahko povzročijo ginekološke težave, zato se ne priporočajo nosečnicam in med menstruacijo. Prav tako jih ne priporočamo doječim materam, saj se deloma izločajo v materinem mleku, na voljo pa so varnejša odvajala, na primer polnilna. Zapiralni učinek čreslovin, ki prevladuje v majhnih odmerkih, lahko poslabša znake zaprtja, namesto da bi jih odpravil. Izguba kalija zveča delovanje srčnih glikozidov, na primer digoksina. Lahko se obarva seč, kar moti nekatere diagnostične teste. Rabarbare naj se tudi izogibajo  bolniki z vnetjem sklepov, ledvičnimi boleznimi in sečilnimi težavami.

Lekarniško mnenje
Glavna značilnost droge so antrakinonske spojine, njihove odvajalne lastnosti so dobro znane in opravičujejo zeliščno rabo za odvajalo. Antrakinonski pripravki morajo biti standardizirani, se pravi z izmerjeno zdravilnostjo, sicer je njihov učinek nepredvidljiv. Rabarbarini pripravki pri nas niso na tržišču za odvajalni namen, vendar je evropski trg blizu, so pa iz drugih antrakinonskih drog – krhlike in sene, ki sta po učinku in načinu delovanja enakovredni, za odmerjanje pa manj zahtevni. S spodbujevalnimi odvajali je treba prekiniti, čim se odvajanje uredi, neprekinjeno pa jih ne smemo jemati več kot dva tedna. Za preprečevanje in ob zdravljenju zaprtja priporočamo hrano, ki vsebuje veliko neprebavljivih snovi, na primer zelenjavo, solato, črni kruh in otrobe, pitje zadosti tekočine in čim več gibanja.

Misel
Bolezen je odsotnost zdravja – boleče zamujanje ter nasladno prehitevanje. Zdravilo pa most čez časovno vrzel. Ob neveščem premikanju urnih kazalcev se kmalu ne ve, koliko je ura.