Uporabni deli
List, korenina in seme.
Raba v prehrani
Svet
Evrope ga razvršča v skupino naravnih začimb N2, ki se lahko dodajo
živilom v majhni količini z možno omejitvijo zeliščnih učinkovin v
izdelku, a za peteršilj še niso določene. Kot dišava se uporabljajo
navadno listi, ki pa vsebujejo manj eteričnega olja kot korenina in
plodovi. Vsebuje rudninske snovi in vitamine, še posebno A in C. Kot
začimba je v kuhi nepogrešljiv. Slovenska odredba o razvrstitvi
zdravilnih rastlin ga razvršča v kategorijo H, ki ima enak pravni
položaj kot hrana.
Zeliščna raba
Kot karminativ, odganja vetrove, spazmolitik, blaži krče gladkih mišic, diuretik, žene na vodo,
emenagog, sproži zastalo mesečno perilo, ekspektorans, pomaga pri
izkašljevanju, antirevmatik, zdravi revmo, in je protimikrobno
sredstvo, ubija kužne klice. Zato se rabi proti prebavnim motnjam z
napihnjenostjo in krči, vnetju sečnega mehurja in zastajanju vode v telesu,
kašlju zaradi sapničnega vnetja pri starejših, zastali in boleči
menstruaciji ter mišičnih vnetjih. Zaradi priliva krvi v spolovila
zbujajo peteršiljevi pripravki lahko tudi spolno strast.
Ljudsko zdravilstvo tudi priporoča vtiranje peteršiljevega soka na lasišče ob naglavnih ušeh.
Odmerki za odrasle
List
in korenina, 2-4 grame na dan. Seme, 1-2 grama na dan. Čajni napitek,
pripravljen kot poparek iz 2-4 gramov posušene korenine 3-krat na dan.
Novejša dognanja
Raziskave
na živalih so pokazale, da po intravenskem injiciranju zniža krvni tlak
in upočasni dihanje. Predvsem zaradi učinkovine apiol zveča črevesno in
maternično napetost. Vsebuje sestavino, ki nasprotuje vitaminu B1,
obstojno pri kuhanju in v želodčnem soku. Miristicin in apiol sta
učinkovita insekticida, pokončujeta mrčes. Olje iz peteršiljevega
semena spodbuja jetrno obnovo.
Raziskave pri ljudeh pa so pokazale,
da je sestavina miristicin halucinogena, povzroča čutne prevare.
Predpostavlja se, da se v telesu pretvori v amfetamin, spodbujevalec
osrednjega živčevja in znano poživilo. Po kemični zgradbi je miristicin
podoben aminskim prenašalcem sporočil v simpatičnem živčevju, ki
sprožajo dejavne procese v organizmu, deloval naj bi enako kot
zaviralci encima monoaminooksidaze. Nosečnicam, ki so v svoji prehrani
rabile peteršiljevo olje, se je zvečala raven beljakovin in kalcija v
krvni plazmi, izločilo se je tudi več vode iz telesa. Diuretični učinek peteršilja lahko pripišemo spodbujevalnemu delovanju simpatomimetika miristicina in dražilnemu učinku apiola za ledvice.
Stranski učinki in strupenost
Dolgotrajno
in čezmerno jemanje 170 gramov svežega peteršilja na dan 30 let naj bi
pri 70-letni ženski privedlo do obarvanosti kože spodnjih okončin,
vsesplošnega srbenja in jetrnega vnetja. Vzrok naj bi bile psoralenske
sestavine, strupena za jetra pa naj bi bila tudi apiol in miristicin.
Znan
je primer, ko se je posamezniku po zaužitju 10 gramov apiola, toliko se
ga nahaja v približno 200 gramih peteršilja, poslabšala krvna sestava,
sledila je ledvična in jetrna odpoved. Količina apiola, ki jo zaužijemo
s peteršiljem začinjeno hrano, ni nevarna. V zadostni količini
miristicin zniža krvni tlak, upočasni srčni utrip, povzroča omotičnost,
oglušelost ter jetrno in ledvično odpoved, poleg tega pa še privide, a
ga peteršilj vsebuje malo, dvajsetkrat manj kot muškatni orešček, ki je
po tem učinku znan. Prav tako peteršilj vsebuje najbrž premalo
fototoksičnih furanokumarinov, da bi se po zaužitju običajnega odmerka
lahko razvila neželena fotoaktivna reakcija na osvetljeni koži.
Miristicin in apiol sta kemično podobna safrolu, ki je zmožen
povzročiti rak in je strupen za jetra, karcinogena zmogljivost
omenjenih sestavin pa ni bila preizkušena.
Prepovedi in opozorila
Zaradi
strupenosti apiola in miristicina naj ne bi zaužili peteršilja čez
mero. Furanokumarini lahko povzročijo neželjene fotoaktivne kožne
reakcije po peteršiljevem dotiku. Droga lahko poslabša ledvično bolezen
in zveča učinek zdravljenja z zaviralci momoaminooksidaze, vrsti
zdravil zoper potrtost.
Vpliva na menstruacijski ciklus in zveča
maternično napetost. Miristicin prehaja skozi posteljico v plod in
pospeši zarodkov srčni utrip. Zaradi tega se lahko peteršilj med
nosečnostjo in dojenjem uporablja le kot začimba, zeliščna raba pa je
prepovedana.
Lekarniško mnenje
Pogosta raba v
prehrani ni sporna. Zdravilne lastnosti ima predvsem eterično olje,
posebno še njegovi sestavini apiol in miristicin. Z njim lahko
upravičimo večino zeliščne rabe, le o učinku proti revmi in kužnim
klicam ni na voljo nobenih izsledkov. Pri čezmernih odmerkih postaneta
sestavini miristicin in apiol strupeni, peteršiljevi furanokumarini pa
nevarni na osvetljeni koži.
Misel
Zdravilo prežene zlikovce iz bolnikovega pekla in potrka na nebeška vrata.
Avtor: Janez Špringer, mag.farm.