Uporabni deli
List, korenina in seme.

Raba v prehrani
Svet Evrope ga razvršča v skupino naravnih začimb N2, ki se lahko dodajo živilom v majhni količini z možno omejitvijo zeliščnih učinkovin v izdelku, a za peteršilj še niso določene. Kot dišava se uporabljajo navadno listi, ki pa vsebujejo manj eteričnega olja kot korenina in plodovi. Vsebuje rudninske snovi in vitamine, še posebno A in C. Kot začimba je v kuhi nepogrešljiv. Slovenska odredba o razvrstitvi zdravilnih rastlin ga razvršča v kategorijo H, ki ima enak pravni položaj kot hrana.

Zeliščna raba
Kot karminativ, odganja vetrove, spazmolitik, blaži krče gladkih mišic, diuretik, žene na vodo, emenagog, sproži zastalo mesečno perilo, ekspektorans, pomaga pri izkašljevanju, antirevmatik, zdravi revmo, in je protimikrobno sredstvo, ubija kužne klice. Zato se rabi proti prebavnim motnjam z napihnjenostjo in krči, vnetju sečnega mehurja in zastajanju vode v telesu, kašlju zaradi sapničnega vnetja pri starejših, zastali in boleči menstruaciji ter mišičnih vnetjih. Zaradi priliva krvi v spolovila zbujajo peteršiljevi pripravki lahko tudi spolno strast.
Ljudsko zdravilstvo tudi priporoča vtiranje peteršiljevega soka na lasišče ob naglavnih ušeh.

Odmerki za odrasle
List in korenina, 2-4 grame na dan. Seme, 1-2 grama na dan. Čajni napitek, pripravljen kot poparek iz 2-4 gramov posušene korenine 3-krat na dan.

Novejša dognanja
Raziskave na živalih so pokazale, da po intravenskem injiciranju zniža krvni tlak in upočasni dihanje. Predvsem zaradi učinkovine apiol zveča črevesno in maternično napetost. Vsebuje sestavino, ki nasprotuje vitaminu B1, obstojno pri kuhanju in v želodčnem soku. Miristicin in apiol sta učinkovita insekticida, pokončujeta mrčes. Olje iz peteršiljevega semena spodbuja jetrno obnovo.
Raziskave pri ljudeh pa so pokazale, da je sestavina miristicin halucinogena, povzroča čutne prevare. Predpostavlja se, da se v telesu pretvori v amfetamin, spodbujevalec osrednjega živčevja in znano poživilo. Po kemični zgradbi je miristicin podoben aminskim prenašalcem sporočil v simpatičnem živčevju, ki sprožajo dejavne procese v organizmu, deloval naj bi enako kot zaviralci encima monoaminooksidaze. Nosečnicam, ki so v svoji prehrani rabile peteršiljevo olje, se je zvečala raven beljakovin in kalcija v krvni plazmi, izločilo se je tudi več vode iz telesa. Diuretični učinek peteršilja lahko pripišemo spodbujevalnemu delovanju simpatomimetika miristicina in dražilnemu učinku apiola za ledvice.

Stranski učinki in strupenost
Dolgotrajno in čezmerno jemanje 170 gramov svežega peteršilja na dan 30 let naj bi pri 70-letni ženski privedlo do obarvanosti kože spodnjih okončin, vsesplošnega srbenja in jetrnega vnetja. Vzrok naj bi bile psoralenske sestavine, strupena za jetra pa naj bi bila tudi apiol in miristicin.
Znan je primer, ko se je posamezniku po zaužitju 10 gramov apiola, toliko se ga nahaja v približno 200 gramih peteršilja, poslabšala krvna sestava, sledila je ledvična in jetrna odpoved. Količina apiola, ki jo zaužijemo s peteršiljem začinjeno hrano, ni nevarna. V zadostni količini miristicin zniža krvni tlak, upočasni srčni utrip, povzroča omotičnost, oglušelost ter jetrno in ledvično odpoved, poleg tega pa še privide, a ga peteršilj vsebuje malo, dvajsetkrat manj kot muškatni orešček, ki je po tem učinku znan. Prav tako peteršilj vsebuje najbrž premalo fototoksičnih furanokumarinov, da bi se po zaužitju običajnega odmerka lahko razvila neželena fotoaktivna reakcija na osvetljeni koži. Miristicin in apiol sta kemično podobna safrolu, ki je zmožen povzročiti rak in je strupen za jetra, karcinogena zmogljivost omenjenih sestavin pa ni bila preizkušena.

Prepovedi in opozorila
Zaradi strupenosti apiola in miristicina naj ne bi zaužili peteršilja čez mero. Furanokumarini lahko povzročijo neželjene fotoaktivne kožne reakcije po peteršiljevem dotiku. Droga lahko poslabša ledvično bolezen in zveča učinek zdravljenja z zaviralci momoaminooksidaze, vrsti zdravil zoper potrtost.
Vpliva na menstruacijski ciklus in zveča maternično napetost. Miristicin prehaja skozi posteljico v plod in pospeši zarodkov srčni utrip. Zaradi tega se lahko peteršilj med nosečnostjo in dojenjem uporablja le kot začimba, zeliščna raba pa je prepovedana.

Lekarniško mnenje
Pogosta raba v prehrani ni sporna. Zdravilne lastnosti ima predvsem eterično olje, posebno še njegovi sestavini apiol in miristicin. Z njim lahko upravičimo večino zeliščne rabe, le o učinku proti revmi in kužnim klicam ni na voljo nobenih izsledkov. Pri čezmernih odmerkih postaneta sestavini miristicin in apiol strupeni, peteršiljevi furanokumarini pa nevarni na osvetljeni koži.

Misel
Zdravilo prežene zlikovce iz bolnikovega pekla in potrka na nebeška vrata.