Doma je iz Evrope, rase tudi v severni Ameriki, pri nas se nahaja po vlažnih travnikih in bregovih vod po vsej Sloveniji. Izvažajo ga Bolgarija in države bivše Jugoslavije.

Uporabni del
Cvet, vsebuje flavonoide, salicilate in čreslovine.

Raba v prehrani in pravni položaj
Svet Evrope ga razvršča v skupino naravnih začimb N2, ki se sme dodati živilom v majhni količini, z možno omejitvijo zeliščnih sestavin v končnem izdelku, ki pa za brestovolistni oslad še niso določene. FDA, urad za živila in zdravila v ZDA, ga ima za zel neopredeljene varnosti. Slovenska zdravilska zakonodaja, ki po zdravilski zahtevnosti loči tri skupine zdravilnih rastlin, ga razvršča v najvarnejšo skupino H, ki ima enak pravni položaj kot hrana, razen v zahtevnejših farmacevtskih oblikah in če se ne prodaja za določen zdravilni namen.

Zeliščna raba
Po izročilu je sredstvo za želodec pri lenih prebavilih, zgagi in razjedi, blago sečevodno razkužilo in diuretik pri kataralnem vnetju mehurja, protirevmatično sredstvo pri bolečinah v mišicah in sklepih ter sredstvo, ki spodbudi izločanje sečne kisline, krčilo (adstringens) proti driski pri otrocih ter znojilo pri vročičnih prehladih.

Odmerek za odrasle
Poldrugi deciliter kropa se prelije čez 2 jedilni žlici (4-6g) cvetne droge, pusti stati 10 minut in precedi. Če se ne predpiše drugače, se skodelica sveže pripravljenega napitka popije večkrat na dan, pri prehladih kolikor je mogoče vročega.

Novejša dognanja
Glede na raziskave na poskusnih živalih oslad zniža telesno temperaturo, blaži bolečino, sprošča skeletne mišice, zmanjša žilno prepustnost in prepreči nastanek želodčne razjede, a tudi krepi razjedne lastnosti histamina. Zveča napetost gladkih mišic v sapnicah, črevesju in maternici ter krepi krčne lastnosti histamina. Uniči nekatere bakterije. Čreslovine so znane po svojem krčilnem  (adstringentnem) delovanju.

Stranski učinki in strupenost
Niso znani. Pri predpisanih odmerkih ni pričakovati salicilatnih stranskih učinkov, ki se sicer kažejo kot želodčno in ledvično draženje, kri v blatu, zvonjenje v ušesih, siljenje na bruhanje in bruhanje. Alergične reakcije so redke, a se pri preobčutljivih bolnikih, alergičnih na aspirin, lahko pojavijo kot koprivnica, zamašen nos, naduha in sapnični krči. Ker salicilati ne zavirajo zlepljanja krvnih ploščic, je malo verjetno, da bi droga povzročila krvavitve in motila zdravljenje s sredstvi proti strjevanju krvi, kar je sicer značilno za aspirin, a domneva za osladovo drogo kot celoto ni potrjena. Vsebovane čreslovine so zmožne povzročiti želodčno-črevesne težave.

Prepovedi in opozorila
Veljajo opozorila za salicilate, podobno kot pri aspirinu in vrbi. Preobčutljivost za aspirin, astma, razjeda na prebavilih, sladkorna bolezen, putika, ledvična in jetrna bolezen, pa tudi krvavičnost in zmanjšana količina protrombina, predhodnika strjevalnega fermenta v krvi, razvrščajo nosilce teh lastnosti v ogroženo skupino za neželene učinke oslada. Alkohol lahko zveča dražilne lastnosti salicilatov za prebavila, pomirjevala in uspavala pa zvečajo salicilatno strupenost in prikrijejo bolezenske znake pri čezmernih odmerkih. Oslad naj se ne jemlje skupaj z drugimi salicilatnimi zdravili, denimo aspirinom, ker zveča njihov odmerek. Kot za salicilate velja tudi zanj, da medsebojno deluje  z drugimi zdravili, med njimi so oralni antikoagulansi, metotrexat, metoklopramid, fenitoin, probenecid, spironolakton in valproat. Salicilati preidejo tako prek posteljice kot v materino mleko, zato oslada med nosečnostjo in dojenjem ne priporočamo, raba pa ni primerna tudi zaradi delovanja na maternico in primanjkljaja izsledkov o strupenosti. Zaradi salicilatne vsebnosti tudi zdravljenje driske pri otrocih ni priporočljivo. Zaradi krčnega učinka na sapnice naj bodo pazljivi bolniki z naduho. Vodni izvlečki vsebujejo dosti čreslovin, zato se odsvetujejo čezmerni odmerki in jemanje.

Lekarniško mnenje
Zdravilnost brestovolistnega oslada je odvisna od številnih fenolnih sestavin, med njimi flavonoidov, salicilatov in čreslovin. Dokumentirani farmakološki izsledki upravičijo nekaj razkuževalnega, protirevmatičnega, protivnetnega in krčilnega delovanja, klinični pa niso na voljo. Ker ni podatkov o strupenosti, se je bolje odreči čezmerni rabi.

Misel
Hrana je pogosta, zdravilo pa redka dobrina.