Razširjen je po zapuščenih krajih po Evropi ter osrednji in severni Aziji, prenesli so ga tudi v severno Ameriko. Uporabni del je zel, droga pa izvira v glavnem iz vzhodne Evrope.

Slovenska odredba o razvrstitvi zdravilnih rastilin (Ur. list RS, št.1/99)  ga razvršča v kategorijo ZR, ki omeji njegovo rabo na registriana zdravila z režimom izdaje na recept.Vsebuje od 0.1 do 1 odstotka različnih alkaloidov, znanih  jih je več kot dvajset, med katerimi so pomembnejši helidonin, berberin, heleritrin in sangvinarin, njihova vsebnost pa je zelo spremenljiva. Helidonin olajša izločanje žolča, ker sprošča gladke mišice žolčevodnih poti, blaži tudi bolečine in pomirja, a šibkeje kot protikrčno zdravilo papaverin. Berberin spodbudi odvajanje žolča, sangvinarin pa lokalno draži tkivo ter nasprotno od helidonina zveča mišično napetost.

Več alkaloidov deluje zoper bakterije in viruse. Njihov zdravilni učinek zaradi majhne vsebnosti ni izrazit, to velja toliko bolj za sestavljena zdravila, kjer je krvavi mlečnik navzoč v majhnem deležu. Zelo v čislih je v kitajski medicini, kjer mu pripisujejo protibolečinske, protivnetne in raztrupljevalne lastnosti ter pomirjevalne za dražeč kašelj.

Alkoholni izvlečki delujejo zaščitno za podganja jetra. V rumenkasto oranžnem rastlinskem soku se nahajajo tudi encimi, ki razgrajujejo beljakovine, kar bi lahko upravičilo mazanje bradavic s svežim mlečkom  v ljudski medicini. Učinek bi lahko pripisali tudi sangvinarinu in heleritrinu, ki zavirata celično delitev. S to lastnostjo bi lahko pojasnili tudi občasno zunanjo rabo droge proti luskavici, čeprav v tem primeru ne velja prezreti možnega neželenega dražilnega učinka. Uporaba čajnega napitka  ni običajna. Če že, pa naj se ne bi  popile proti prebavnim krčem in žolčevodnim motnjam več kot tri skodelice napitka na dan, pripravljenega z 10 minutnim poparkom pol do žličke droge. Dnevni odmerek tedaj naj ne bi presegel 2 do 5 gramov droge oziroma 12 do 30 miligramov alkaloidov, podanih kot helidonin.

Lekarniško mnenje
Krvavi mlečnik blaži prebavne krče v zgornjih prebavilih. Slaboten učinek ne upraviči notranje zeliščne rabe, saj koristi ne odtehtajo tveganja, posebno še ob doma pripravljeni drogi z neznano vsebnostjo toksičnih alkaloidnih sestavin, standardiziran čaj pa bi  se pri nas lahko izdajal le na recept, če bi bil na voljo kot varno, učinkovito in kakovostno zdravilo. Vsebnost mlečnika v zeliščnih izdelkih na zahodu je majhna, zato tam od njega ni pričakovati druge koristi, razen tiste, ki izhaja iz zaupanja v zdravilo naravnega izvora.