Uporabni del
Korenina in cvet.

Raba v prehrani
Pomladanski jeglič se običajno ne rabi v prehrani. Svet Evrope razvršča visoki jeglič v skupino naravnih začimb N2 in se sme dodati živilom v majhni količini, pod pogojem, da kilogram končnega izdelka ne vsebuje več kot dva miligrama kumarinov (preprečujejo strjevanje krvi), pomladanski jeglič pa omenjenih sestavin ne vsebuje. Slovenska zdravilska zakonodaja, ki po zdravilski zahtevnosti loči tri skupine zdravilnih rastlin, razvršča oba jegliča v najvarnejšo skupino H, ki ima enak pravni položaj kot hrana, razen v zahtevnejših farmacevtskih oblikah in če se ne prodaja za določen zdravilni namen.

Odmerek za odrasle
Približno poldrugi deciliter kropa se prelije čez 1-2 žlički (2-4grame) cvetne droge in po 10 minutah precedi. Koreninske droge se rabi manj, četrt do pol žličke drobno zmletih korenin je treba preliti s hladno vodo, segreti do vrenja in po 10 minutah precediti. Kot prsni čaj se popije skodelica z medom oslajenega vročega napitka večkrat na dan, posebno še zjutraj, ko vstanemo, in zvečer pred spanjem.

Novejša dognanja
Saponini so navzoči v korenini, v cvetovih le malo, le-ti pa vsebujejo flavonoide. Prvi so nekoliko protivnetni, blažijo bolečino in vplivajo na krvni tlak, drugi pa delujejo protivnetno in protikrčno.

Stranski učinki in strupenost
Možne so alergične kožne reakcije pri preobčutljivih posameznikih. Saponini lahko dražijo prebavila. Zaradi hemolitične lastnosti (razkrajajo rdeče krvničke in povzročijo izgubo hemoglobina) so strupeni za mrzlokrvne živali.

Prepovedi in opozorila
V stiku s cvetovi se le redko pojavi alergija, ki se kaže kot kožna rdečina in mehurčki. Na jeglič preobčutljivi posamezniki ne smejo uporabljati jegličevih zdravil. V predpisanem odmerku ni pričakovati drugih stranskih učinkov, čezmerni odmerki pa povzročijo želodčno slabost in omotico. Saponini so po zaužitju malo strupeni za toplokrvne živali, ker se v črevesu le malo vsrkajo, strupenost za mrzlokrvne živali pa so poznali že v starem veku, saj so jih uporabljali za ribjo vabo. Ker varnost med nosečnostjo in dojenjem ni potrjena, morajo zdravilske koristi v obeh okoliščinah odtehtati tveganje.
Posvet pri zdravniku je potreben zmerom, ko je izkašljana sluz zeleno-rumena ali vsebuje kri.

Lekarniško mnenje
Mnoga saponinska zdravila se po tradiciji rabijo ali proti kašlju ali za izkašljevanje ali za oba namena. Podobno kot golostebelni sladki koren in bršljan je tudi jeglič v rabi še danes za simptomatično zdravljenje kašlja in katarja gornjih dihalnih poti (pri nas v obliki sirupov), čeprav mehanizem delovanja ni povsem pojasnjen. Mi ga svetujemo kot ekspektorans pri produktivnem kašlju. Rabe za druge zdravilne namene ne priporočamo zaradi farmakološke neutemeljenosti, daljšo pa odsvetujemo zaradi primanjkljaja izsledkov o strupenosti.

Misel
Brez prve lastovke ni pomladi, brez zdravila ni ozdravitve.