Uporabni del
Korenina in cvet.
Raba v prehrani
Pomladanski
jeglič se običajno ne rabi v prehrani. Svet Evrope razvršča visoki
jeglič v skupino naravnih začimb N2 in se sme dodati živilom v majhni
količini, pod pogojem, da kilogram končnega izdelka ne vsebuje več kot
dva miligrama kumarinov (preprečujejo strjevanje krvi), pomladanski
jeglič pa omenjenih sestavin ne vsebuje. Slovenska zdravilska
zakonodaja, ki po zdravilski zahtevnosti loči tri skupine zdravilnih
rastlin, razvršča oba jegliča v najvarnejšo skupino H, ki ima enak
pravni položaj kot hrana, razen v zahtevnejših farmacevtskih oblikah in
če se ne prodaja za določen zdravilni namen.
Zeliščna rabaJe čislan
ekspektorans (izkašljevalno sredstvo)
pri sapničnem vnetju in prehladih. V ljudskem zdravilstvu se rabi
korenina tudi pri zadušljivem kašlju, naduhi, putiki in bolečini v
živcu, cvet pa kot znojilo, zdravilo za živce pri razdražljivosti,
nespečnosti in glavobolih ter krepilo za srce pri omotici in srčni
slabosti.
Odmerek za odrasle
Približno
poldrugi deciliter kropa se prelije čez 1-2 žlički (2-4grame) cvetne
droge in po 10 minutah precedi. Koreninske droge se rabi manj, četrt do
pol žličke drobno zmletih korenin je treba preliti s hladno vodo,
segreti do vrenja in po 10 minutah precediti. Kot prsni čaj se popije
skodelica z medom oslajenega vročega napitka večkrat na dan, posebno še
zjutraj, ko vstanemo, in zvečer pred spanjem.
Novejša dognanja
Saponini
so navzoči v korenini, v cvetovih le malo, le-ti pa vsebujejo
flavonoide. Prvi so nekoliko protivnetni, blažijo bolečino in vplivajo
na krvni tlak, drugi pa delujejo protivnetno in protikrčno.
Stranski učinki in strupenost
Možne
so alergične kožne reakcije pri preobčutljivih posameznikih. Saponini
lahko dražijo prebavila. Zaradi hemolitične lastnosti (razkrajajo rdeče
krvničke in povzročijo izgubo hemoglobina) so strupeni za mrzlokrvne
živali.
Prepovedi in opozorila
V stiku s
cvetovi se le redko pojavi alergija, ki se kaže kot kožna rdečina in
mehurčki. Na jeglič preobčutljivi posamezniki ne smejo uporabljati
jegličevih zdravil. V predpisanem odmerku ni pričakovati drugih
stranskih učinkov, čezmerni odmerki pa povzročijo želodčno slabost in
omotico. Saponini so po zaužitju malo strupeni za toplokrvne živali,
ker se v črevesu le malo vsrkajo, strupenost za mrzlokrvne živali pa so
poznali že v starem veku, saj so jih uporabljali za ribjo vabo. Ker
varnost med nosečnostjo in dojenjem ni potrjena, morajo zdravilske
koristi v obeh okoliščinah odtehtati tveganje.
Posvet pri zdravniku je potreben zmerom, ko je izkašljana sluz zeleno-rumena ali vsebuje kri.
Lekarniško mnenje
Mnoga saponinska zdravila se po tradiciji rabijo ali proti kašlju ali za izkašljevanje
ali za oba namena. Podobno kot golostebelni sladki koren in bršljan je
tudi jeglič v rabi še danes za simptomatično zdravljenje kašlja in
katarja gornjih dihalnih poti (pri nas v obliki sirupov), čeprav
mehanizem delovanja ni povsem pojasnjen. Mi ga svetujemo kot
ekspektorans pri produktivnem kašlju. Rabe za druge zdravilne namene ne
priporočamo zaradi farmakološke neutemeljenosti, daljšo pa odsvetujemo
zaradi primanjkljaja izsledkov o strupenosti.
Misel
Brez prve lastovke ni pomladi, brez zdravila ni ozdravitve.
Avtor: Janez Špringer, mag.farm.