Osnovna vzroka motenj v možganskem delovanju sta pomanjkljiva prekrvljenost in izrojevalne (degenerativne) spremembe na možganskih celicah. Oba prizadeneta opravilno sposobnost možganov, pri čemer prvi vodi do živčnih izpadov, drugi pa v starostno slaboumnost. Možganske žilne bolezni so kot vzrok smrti danes v razvitih deželah na tretjem mestu, takoj za srčno-žilnimi in rakastimi obolenji, delež možganske kapi je 12-odstoten. Značilne so za kasnejša življenjska obdobja, redko se pojavijo pred 40. letom, praviloma šele po njem, največ pa po 50. letu starosti. V razvitih deželah so v porastu zaradi daljše življenjske dobe in večjega deleža starejših v ustroju prebivalstva.

Če bodo kadarkoli naredili “Jurski park”, bo  Ginko gotovo rasel v njem. Je najstarejša še živeča vrsta drevesa na svetu, fosili njegovih sorodnikov izvirajo izpred več kot 200 milijonov let. Lahko živi dolgo, tudi čez 600 let, v višino pa zrase do 40 metrov.  Pred ledeno dobo je bil razširjen v Evropi in Severni Ameriki, med njo pa je preživel le v nekaterih predelih Kitajske. Do današnjih dni se je ohranil predvsem po zaslugi budističnih duhovnikov, ki so ga gojili kot sveto drevo v parkih svojih templjev. Danes je priljubljen  v parkih po vsem svetu. Je dvodomna rastlina, ženski in moški cvetovi ne domujejo na istih drevesih.

Raba v prehrani in pravni položaj
Seme se prodaja na Daljnem vzhodu za živilo. Po slovenski odredbi o razvrstitvi zdravilnih rastlin spada v kategorijo Z, ki omeji njegovo rabo na registrirana zdravila.

Zeliščna raba
O zdravilnosti ginkovih listov pišejo Kitajci že 2800 pred Kristusom.
Cesar in modrec Shen Nung je opazil, da se je njegovim dvorjanom izpridil um v zlatih letih cesarstva. Ko je zamišljen zrl skozi okno, mu je prišepnil glas: “Gledaš v drevo, ki lahko pomladi misli tvojih sorodnikov in prijateljev.” Cesar je prisluhnil neznanemu šepetu in po večtedenskem pitju čajnega napitka iz ginkovih listov se je dvorjanom popravil spomin. Monografijo o ginku vsebuje tudi sodobna kitajska farmakopeja, uradna lekarniška knjiga. Listi naj bi bili koristni za srce in pljuča, sopare listnih poparkov  za zdravljenje naduhe, prevretki pa proti vročinskim izpuščajem. Standardizirani zgoščeni in prečiščeni izvlečki so na prodaj v številnih evropskih deželah pod različnimi zaščitenimi imeni, namenjeni so predvsem proti starostnim motnjam v delovanju možganov, na primer Tanakan v Franciji, Tebonin in Rokan v Nemčiji ter Bilobil v Sloveniji. Seme se rabi na Kitajskem in Japonskem kot antitusik in ekspektorans, sredstvo, ki tako pomirja kašelj kot olajša izkašljevanje.

Odmerek za odrasle
Zdravilna oblika iz prečiščenega in zgoščenega izvlečka, pridobljenega iz dveh gramov droge ginkovih listov, trikrat na dan, po jedi in z malo vode.

Novejša dognanja
S farmakološkimi poskusi na živalih so dokazali zaščitni in zdravilni vpliv izvlečka na oslabelo delovanje možganov, le-ti poslej boljše prenesejo okoliščine s primanjkljajem kisika, izboljša se njihova prekrvitev ter z njo oskrba s kisikom, glukozo in energijo, prepreči se zlepljenje krvnih ploščic in zmanjša židkost krvi, prav tako se zavre škodljiva lipidna peroksidacija v poškodovanih tkivih, ki sicer kot dodaten zaplet spremlja bolezen. Flavoni zavrejo prepustnost kapilar, blažijo žilne krče in širijo žile v možganih, srčni mišici, očeh, ušesih in drugod v telesu, ginkolidi pa zmanjšajo krvno židkost in preprečijo zlepljenje krvnih ploščic, deloma pa tudi spodbudijo njihovo razgradnjo.Vežejo se na ista receptorna mesta kot sprožilec zlepljenja krvnih ploščic in mu onemogočijo učinek. Ohranijo skrčljivost srčne mišice in venčnega pretoka. Preprečijo in omilijo alergično reakcijo, povzročeno z različnimi alergeni, v dihalih nasprotujejo skrčenju sapnic. Ginkov izvleček tudi  pri človeku izboljša prenašanje kisikovega primanjkljaja. Pri zmanjšani arterijski  zmogljivosti v spodnjih udih blaži bolečino pri hoji in zveča sprehajalno razdaljo. Izboljša bolezensko spremenjeni  EEG, vzorec električnih tokov v možganih. Številne nadzorovane dvojno slepe klinične raziskave pri ljudeh kažejo, da se po jemanju ginka izboljša stanje bolnikov z blažjim in srednje hudim nezadostnim možganskim delovanjem, posebno še, če je bolezen posledica motenj v prekrvitvi.  Zveča se storilnost, izboljšajo se pomnjenje dogodkov, koncentracija in razpoloženje, zmanjšajo se vrtoglavica, glavobol, zvonjenje v ušesih in nespečnost. Zaradi okrepljene prekrvitve se zveča poraba kisika in glukoze, to pa popravi čustvene, miselne in živčne motnje.

Stranski učinki in strupenost
Po vzetju predpisanih odmerkov listnih izvlečkov niso opazili nobenih stranskih učinkov, denimo spremembe v telesni temperaturi, krvnem tlaku ter krvni ravni holesterola in trigliceridov, prav tako ni bilo medsebojnega delovanja z drugimi zdravili, kot so srčni glikozidi in antidiabetični pripravki. Le po čezmernih odmerkih poročajo o blagi želodčno-črevesni slabosti in glavobolu. Sadež lahko po zaužitju ali na dotik povzroči  alergično reakcijo, rdečino, oteklino, izpuščaje in srbenje. Seme vsebuje toksin 4-o-metilpiridoksin, ki naj bi bil na  Japonskem in Kitajskem kriv za tako imenovano zastrupitev s hrano “gin-nan”, glavna zastrupitvena znaka sta mišični krči in izguba zavesti, smrtnost je okrog 27-odstotna, za zastrupitev so dovzetni posebno otroci.

Prepovedi in opozorila
Glede na prej omenjeno strupenost in stranske učinke plodovi niso primerni za uživanje, z ozirom na številne farmakološke učinke in pomanjkanje izsledkov o strupenosti pa se med nosečnostjo in dojenjem ne priporoča niti raba ginkovih listnih izvlečkov. O samozdravljenju z ginkom je koristno seznaniti svojega zdravnika.

Lekarniško mnenje
Ginkov listni izvleček ali prečiščena zmes ginkolidov se nahaja v več zdravilih naravnega izvora na zahodu, samostojno zdravilo je na voljo tudi pri nas. Obstajajo upoštevanja vredni farmakološki izsledki, ki kažejo, da je ginkov list zmožen zmanjšati neželene učinke, ki jih lahko povzroči dejavnik zlepljenja krvnih ploščic v številnih tkivih in organih tako v živalih kot pri ljudeh, po izidih dosedanjih kliničnih raziskav pa ginkovi pripravki zdravijo arterijsko nezadostno zmogljivost predvsem v  možganih in nogah, opazili so tudi blažilen vpliv na astmo in vnetje. Zdravljenje starostnih tegob s pomočjo ginka je vredno pozornosti, saj je pričakovati, da bi pomagal odpraviti številne simptome, med njimi omotičnost, glavobol, zvonjenje v ušesih, opešano pomnjenje, nezbranost, nespečnost, občutek strahu in nerazpoloženost.

Misel
Mladost ostane, le spomin zbledi s slovesom od mladoletja.