Uporabna dela
Korenina in list.

Raba v prehrani in pravni položaj
Svet Evrope ga z listino iz leta 1981 razvršča v skupino naravnih začimb, za katere ni na voljo dovolj podatkov za zanesljivo oceno  strupenosti. Priložnostno se dodaja juham in solatam. Vsebuje hepatotoksične pirolizidinske alakaloide, strupene za jetra, listi sicer  manj kot korenina, a je lahko tudi njihovo nekritično uživanje škodljivo za zdravje. Odrasel človek bi moral biti v skrbeh že po užitju 5 ali 6 gabezovih listov na dan, saj le-to pomeni vzetek desetine miligrama omenjenih alkaloidov na kilogram telesne teže, kar pa že lahko povzroči jetrno bolezen. V Sloveniji navadni gabez z Odredbo o razrvrstitvi zdravilnih rastlin že od leta 1999 (Ur. list RS, št.1/99) spada v kategorijo ZR, ki omeji njegovo notranjo rabo le na registrirana zdravila z režimom izdaje na recept.

Odmerek za odrasle
Prevretek iz  2 do 4 gramov posušenih korenin oziroma  2 do 8 gramov posušenih listov trikrat na dan za topel obkladek.

Novejša dognanja
Dobro prepoznavna strupenost pirolizidinskih alkaloidov je raziskovalce odvrnila od širšega proučevanja drugih farmakoloških lastnosti. Z raziskavami na živalih so potrdili, da izvlečki celijo rane in blažijo bolečine. Zvečajo maternično napetost šibkeje kot kamilica, ognjič in trpotec, a močneje kot plešec, šentjanževka in gornik. Spodbujajo jetrno encimsko dejavnost.  Rožmarinova kislina ima od vseh gabezovih sestavin najboljše  protivnetne  lastnosti. Pirolizidinski alkaloidi se zelo malo vsrkajo prek cele kože.
Pirolizidinski estri,  ki niso strupeni za jetra, se pri ljudeh rabijo proti preveliki želodčno-črevesni premičnosti in za zdravljenje želodčne in dvanajstnične razjede.

Stranski učinki in strupenost
Pirolizidinski alkaloidi z nenasičenim jedrom se v jetrih presnovijo v strupene pirolne presnovke. Posledica takojšnje strupenosti je odmrtje jetrnega tkiva,  kronične pa  veno-okluzivna bolezen, za katero so značilni venska zapora in zvečane jetrne celice. Znani sta dve kronični jetrni zastrupitvi povezani z uživanjem gabeza, pri 13-letnemu dečku in 49-letni ženski. Prvemu so zdravili crohnovo bolezen, druga ga je jemala kot dodatek k prehrani. Pri obeh se je razvila veno-okluzivna jetrna bolezen.  Ženska je v 6 mesecih zaužila okrog 85 miligramov pirolizidinskih alkaloidov oziroma 15 mikrogramov na kilogram telesne teže na dan, torej grozi s strupenostjo že vsakodnevno jemanje sorazmerno majhnih količin. Tudi sicer je znana tovrstna zastrupitev, saj jih vsebujejo tudi  druge rastline, na primer posončnica, grint in krotalarija, ki lahko zaidejo med žetev, nato pa v moko in kruh; drugi vzrok je pitje nepoznavalsko sestavljenih čajnih mešanic. Zaradi veno-okluzivne bolezni je umrl  novorojenček, katerega mati je med nosečnostjo pila čajno mešanico za izkašljevanje z vsebujočimi pirolizidinskimi alkaloidi. Plod je menda še bolj dovzeten za strupenost teh spojin, saj se pri materi niso pokazali nobeni zastrupitveni znaki. Zanimivo je, da pri preverjanju jetrnega delovanja 29 kroničnih pivcev gabeza niso opazili zastrupitvenih sprememb. Dokumentirana je tudi strupenost za živali. Dodatno so ugotovili dve drugi prikriti strupenosti: mutagenost, spremeni dedni zapis, in karcinogenost, povzroči rak, ki pa sta pri gabezu manj zastrašujoči kot obravnavana hepatotoksičnost.

Prepovedi in opozorila
Zaradi  hepatotoksičnosti vsebujočih pirolizidinskih  alkaloidov naj se gabez ne uporablja notranje, zunanje pa le na celi koži, med nosečnostjo in dojenjem pa sploh ne.

Lekarniško mnenje
Pravilna zdravila morajo biti tako učinkovita kot varna, gabez žal slednje lastnosti nima predvsem zaradi hepatotoksičnosti vsebujočih pirolizidinskih alkaloidov. Njihova strupenost je dobro znana, zapisani pa so tudi primeri, ko je zastrupitev povzročil gabez, še pogosteje pa druge rastlinske vrste, na  primer  posončnica, grint in krotalarija, slednja ne raste pri nas. Gabez nas pouči o treh prikritih strupenostih,  ki jih je spregledala večstoletna zeliščna raba: strupenost za jetra, strupenost za dedno zasnovo ter rakotvornost, pri čemer se prva lahko uresniči v nekaj mesecih, drugi dve pa z leti. Po ljudskem izročilu je uspešno zdravilo za zdravljenje ran, najbrž zaradi alantoina, čreslovin in sluzi. Vsrkanje strupenih alkaloidov  prek kože naj bi bilo majhno, a naj se ta raba vseeno opusti, ker so na voljo varnejša zdravila, izmed naravnih na primer ognjič, kamilica in šentjanževka. Gotovi pripravki notranje niso dovoljeni,  zunanje pa le, če se nanašajo na celi koži in ne več kot deset dni.

Pripis
Ne zavoljo zastarelih zdravil, šele ko bodo ljudje zdravi, bo lekarnar ob svoj kruh, a takrat tudi njemu ne bo treba jesti in umreti od lakote.

Misel
Bolniki so postavili lekarnarja na zatožno klop zaradi njegove prevzetnosti in malomarnosti.
Najprej zaradi prevzetnosti rekoč:
»Za zdravila, ki so bila stoletja dobra za nas, trdi, da so za staro šaro.«
»Tem boljše za zdravila, če se jim lekarnar odreče,« je razsodil sodnik, »brez njegove mere so učinkovitejša.«
Nato zaradi malomarnosti:
»Vseskozi nas je zdravil s staro šaro.«
»Tem boljše za vas, če se ji je odpovedal,« je v drugo razsodil sodnik,  »najvarnejši je lekarnar brez zdravila.«
Vprašali so sodnika:
»Ali smo tožbo izgubili ali dobili?«
»Vprašajte lekarnarja,« je odgovoril sodnik, »on živi od vaše nevednosti.«