Zrcalce, zrcalce na steni povej, katera najlepša v deželi je tej.
Rastlina
je doma v zmernem pasu Evrope in Azije, v različnih podvrstah, zvrsteh
in oblikah. Za zdravilo se največ uporabljata podvrsti vulgaris (KOCH)
OBORNY in arvensis (MURRAY) GAUDIN, slednja je tudi najbolj razširjena
kot ple¬vel po poljih. Nabira se med cvetenjem, gojijo pa jo v Franciji
in na Nizozemskem.
Uporabni del
Zel.
Vsebuje od 0,05 do 0,30 odstotka salicilne kisline in njenih derivatov,
10 odstotkov sluzi, 3 odstotke čreslovin pa tudi fenolne kisline,
flavonoide, antocianidine, kumarine, nekaj saponinov ter vitamina C in
E.
Pravni položaj
Slovenska zdravilska
zakonodaja, ki po zdravilski zahtevnosti loči tri skupine zdravilnih
rastlin, razvršča divjo vijolico v najvarnejšo skupino H, ki ima enak
pravni položaj kot hrana, razen v zahtevnejših farmacevtskih oblikah,
in če se ne prodaja za določen zdravilni namen.
Zeliščna raba
Zunanje
in notranje naj bi pomagala zdraviti različne kožne bolezni, denimo
izpuščaje, gnojne mehurčke, mozolje in srbečo kožo, ljudska medicina pa
jo priporoča še notranje pri katarju dihalnih poti, oslovskem kašlju in
vročičnem prehladu, zunanje pa za izpiranje žrela. Spodbudila naj bi
tudi presnovo in zato »čistila kri«, bila v pomoč pri znojenju,
pomagala gnati na vodo in odvajati blato ter zdravila revmatizem, vnete
sklepe in poapnene žile. V fitomedicini sestavljajo droga in izvlečki
iz nje zdravila proti kašlju, za odvajanje žolča, urejanje prebave in
splošno krepitev telesa ter zdravljenje kožnih obolenj in vnetih ven.
Odmerek za odrasle
Približno
poldrugi deciliter kropa se prelije čez poldrugi gram (zvrhano žličko)
droge ali se droga vsuje v hladno vodo, zavre, odstavi in po 10 minutah
precedi. Če ni drugače predpisano, se sveže pripravljen poparek uporabi
za vlažne obloge nekajkrat na dan.
Novejša dognanja
Nekaj
izsledkov na poskusnih živalih podpira le zdravilno dejavnost na
oboleli koži. Kaj zdravi notranje, ni raziskano. Omenjajo salicilno
kislino in njene derivate, flavonoide, sluzi in saponine. Diureza je
dvomljiva, zveča se le izločanje kloridov, ne pa količina seča.
Stranski učinki in strupenost
Niso znani.
Prepovedi in opozorila
Drogo je treba hraniti na suhem in zaščiteno pred svetlobo.
Lekarniško mnenje
Divja
vijolica je primema zunanje kot pomagalo za zdravljenje kožnih
nevšečnosti, denimo blage lojavosti na obrazu in lasišču, notranja raba
pa je smiselna le v čajnih mešanicah kot psihoterapevtsko sredstvo, saj
sama priprava čajnega napitka zaradi svoje obrednosti in njegovo
srebanje čez ves dan krepi človeka duševno, placebo učinek (bolnikova
dodana zdravilska vrednost) pa je značilen tudi za mnoga sintetična
zdravila.
Sklep
Lepotilo je navidezno, lepota pa pravo zdravilo.
Avtor: Janez Špringer, mag. farm.