Zdravje je božja senca, resnica božja luč

Uporabni del
Zel in olje iz semena.

Raba v prehrani
Zel se priložnostno rabi v solatah in juhah.

Zeliščna raba
Pripisujejo ji znojilne, krepilne in protivnetne lastnosti, pomirjevalne za kašelj in spodbujevalne za nastanek in izločanje mleka pri doječih materah. Po Ijudskem izročilu se rabi za zdravljenje različnih bolezenskih težav, na primer vročine, kašlja in potrtosti. Čislana je kot obnovitvno sredstvo za nadledvično skorjo. Boragovo olje je nadomestek za svetlinovo, oba sta izvor gamalinolenske kisline, ki se priporoča kot dodatek hrani, ko je v telesu primanjkuje, na primer pri stresu, starosti, hujšanju, podhranjenosti, virusnih okužbah, raku, sladkorni bolezni, srčno-žilnih motnjah, zvišanem holesterolu, nikotinski zasvojenosti, prepitosti, jetrni oslabelosti in nekaterih vnetnih spremembah na koži, tudi luskavici.

Odmerek za odrasle
Čajni napitek, pripravljen kot poparek dveh čajnih žličk zeli s poldrugim decilitrom vode trikrat na dan.

Novejša dognanja
Raziskave na živalih kažejo, da boragovo olje zmanjša srčno-žilno dovzetnost za stres. Ta učinek so potrdili pri desetih Ijudeh, ki so jemali 28 dni po 1.3 grama olja na dan, mehanizem delovanja ni znan, predvideva pa se, da maščobne kisline delujejo na osrednje živčevje, ker se srčni utrip in krvni tlak znižata istočasno. Boragovo olje je zdravilno, ker vsebuje esencialni maščobni kislini, linolno in gama-linolensko, ki vplivata na sintezo prostaglandinov, vnetnih posrednikov v telesu. Linolna kislina je predhodnica gama-linolenske, ta pa tako nevnetnih prostaglandinov E1 kot vnetnih E2, vendar se bolj zveča raven prvih kot drugih, nevnetne snovi prevladajo nad vnetnimi, zato se zavira vnetje, uravnajo pa se tudi imunski procesi, širijo žile, zavira zlepljenje krvnih ploščic in sinteza holesterola ter zniža krvni tlak. Do nedavna se je mislilo, da obe kislini vnetje le spodbujata.

Stranski učinki in strupenost
Prvi niso znani, vsebuje pa majhno količino nenasičenih pirolizidinskih alkaloidov, ki so pritajeno strupeni za jetra živali in Ijudi, o tem smo na tem mestu že pisali pri gabezu, ki jih vsebuje okrog 30krat več. Vsebujejo jih tudi številne druge rastlinske vrste, največ krotalarija (crotalaria), posončnica (heliotropium) in grint (senecio), zadnji dve rasteta tudi pri nas.
Mnoge od njih rabijo v afriških, karibskih in južnoameriških deželah za hrano in zdravilne čajne napitke. Strupenost za jetra je dobro dokumentirana, krivec pa so vsebujoči pirolizidinski alkaloidi. Glede na njihovo kemično strukturo ločimo tiste z nenasičenim jedrom, ti so strupeni, in tiste z nasičenim jedrom, ti naj bi bili varni. Vsebuje jih tudi nekaj Evropejcem znanih zdravilnih rastlin, med njimi zlati grint, boraga, gabez, lapuh in ameriški slamnik. Poleg različnih raziskav na živalih sta dokumentirani dve zastrupitvi z gabezom pri Ijudeh. Množina pirolizidinskih alkaloidov v boragi in lapuhu je sicer zelo nizka, vendar nevarnost nizkih odmerkov ni ovržena. Raba boragovega olja kot izvor gama-linolenske kisline je danes zelo razširjena, iz priobčenih podatkov pa ni jasno, ali olje vsebuje pirolizidinske alkaloide ali ne. Ameriški slamnik naj bi vseboval nestrupeno vrsto pirolizidinskih alkaloidov.

Prepovedi in opozorila
Bolniki z epilepsijo naj uporabljajo boragovo olje previdno, ker lahko sproži epileptični napad, prav tako bolniki s shizofrenijo, posebno še, če se zdravijo z epileptogenimi zdravili, na primer fenotiazinom. Dolgotrajna in čezmerna uporaba borage v prehrani in zeliščna raba nista priporočljivi zaradi vsebujočih hepatotoksičnih pirolizidinskih alkaloidov. Iz istega razloga in zaradi pomanjkanja splošnih podatkov o strupenosti naj ga sploh ne uporabljajo niti nosečnice niti doječe matere.

Lekarniško mnenje
Le malo se ve o boragovih sestavinah, prav tako niso znani nobeni farmakološki izsledki, ki bi upravičili rabo po ljudskem izročilu, razen podatka, da vsebuje sluzi, za katere se ve, da pomirjajo kašelj. Zanimivejše je eterično olje z vsebujočo gama-linolensko kislino, ki kot dodatek hrani ugodno vpliva na razmerje med nevnetnimi in vnetnimi prostaglandinskimi spojinami v telesu v različnih bolezenskih okoliščinah, o tem smo na tem mestu že pisali pri svetlinu, njen primankljaj pa se kaže z bolezenskimi znaki na koži, kot so vnetne rane, kraste in rdečina, ter kot razvojni zastoj, zvišan krvni tlak in upočasnjeno strjevanje krvi. Boraga vsebuje znane strupene pirolizidinske alkaloide, vendar dosti manj kot gabez, pri katerem je strupenost za Ijudi dokumentirana. Vseeno bi se bilo modro izogniti čezmernemu in dolgotrajnemu uživanju borage, saj so omenjeni alkaloidi osumljeni, da lahko delujejo strupeno tudi v manjših odmerkih. Enak nasvet velja tudi za boragovo olje v dietetskih pripravkih, razen če njihov izdelovalec ne da nedvoumnega zagotovila, da jih ne vsebujejo.

Sklep
Za vsako senco ni božje luči.